To pomeni, da se lahko vsakdo, če le ima motiv in voljo, metodo tudi nauči. Če pravim »nauči«, potem mislim, da jo zna potem tudi uporabljati in da ve, v katerih primerih vse jo lahko uporablja, kako jo lahko kombinira z drugimi metodami in orodji, kako lahko uporablja rezultate in tako dalje. To in še kaj so cilji učenja (in s tem pridobljenih znanj), ki vodijo k uspešnosti uporabe metode.

Ups! Še ne veste, kako vam lahko koristi osebni poslovni model?

Cilje učenja najenostavneje opišemo v obliki hierarhije znanj, ki jo ponavadi ponazorimo z Bloomovo taksonomsko lestvico, ki ima šest stopenj in izgleda tako:

  • na najnižji stopnji je »poznavanje« nečesa,
  • potem sledi »razumevanje«,
  • naslednji višji nivo je »uporaba« znanja,
  • temu nivoju sledi »analiza« oz. sposobnost analiziranja s pomočjo pridobljenega znanja,
  • na 5. stopnji lestvice se nahaja »sinteza«
  • in čisto na vrhu, kar naj bi bil cilj vsakega, ki se kaj uči, se nahaja »vrednotenje«, kot je na primer primerjava z drugim relevantnim podjetjem, poslovnim modelom, delovnim mestom, presoja po glede na možne stroške ali prihodke, itd..

Več o tem se nahaja čisto na koncu tega prispevka a dvomim, da to koga zanima.

Verjetno se strinjate, da je nivo pridobljenega znanja vsaj malo povezan tudi s časom učenja in metodami učenja in prenašanja znanj. Med »ex katedra« in »učenjem na primerih« zna biti kar precej razlike, med petminutno omembo nečesa in celodnevno (ali celo več dnevno) delavnico pa tudi.

Še najbolj pomembno pa se je zavedati, da je rezultat učenja močno odvisen od tega, ali ste za učenje sploh motivirani. Da bo lažje razumljivo: najbrž ste se v šoli oz. na fakulteti kdaj pa kdaj vprašali »Kje bom jaz to sploh rabil(a) v življenju?« In najverjetneje odgovora marsikdaj niste dobili. Zdaj pa bingo: vas je moral kdo posebej siliti, da ste se naučili kar vas je zanimalo o sexu? Ste se učili samo po eni metodi ali ste bili inovativni? Znate naučeno uporabljati? (Ni mi treba povedati; to je samo kot prispodoba.)

Kdaj in kje bi vam znanje oblikovanja osebnih poslovnih modelov lahko koristilo smo že povedali v tem prispevku.

Od tu naprej pa je vse odvisno le od vaše motiviranosti.

Poseben dodatek za “piflarje”: Bloomova taksonomija

(Najprej se moram zahvaliti avtorjem originalnega prispevka, katerega sem malo skrajšal, večino pa povzel za potrebe tega prispevka.)

  • na najnižji stopnji je »poznavanje« nečesa: Prepoznava in obnova (priklic) dejstev, terminov, simbolov, pravil, postopkov. Sem štejemo tudi obnavljanje in ponavljanje razlag in interpretacij. Miselni proces je zapomnitev.«)
  • potem sledi »razumevanje«: (»Primeri razumevanja: samostojno navajanje lastnih primerov za ilustracijo principov, razbiranje grafov, zemljevidov, glasbenih zapisov, globusa, tabel, kart – tudi razbiranje odnosov med elementi v danem sporočilu, ki je nanje mogoče sklepati iz danih podatkov, zapisov, materialov, dobesedno prevajanje stavka iz enega jezika v drugega, povzemanje prebranega, opazovanega, slišanega, posploševanje.«)
  • naslednji višji nivo je »uporaba« znanja: (»Primeri uporabe so na primer, ko dano problemsko situacijo pojasnimo s poznanim principom ali posplošitvijo, na osnovi danih podatkov, principov, zakonitosti, napovemo izide, učinke, posledice, prepoznamo in utemeljimo izjeme pri principih in posplošitvah, iščemo in utemeljujemo rešitve za dano problemsko situacijo, ki je za nas nova.«)
  • temu nivoju sledi »analiza« oz. sposobnost analiziranja s pomočjo pridobljenega znanja: Luščenje značilnosti, primerjanje po različnih značilnostih, analiza elementov sporočila, predpostavk, pogledov, analiza odnosov med elementi oz. deli sporočila, npr. odnosov med hipotezami in dokazi, argumentiranimi in neargumentiranimi trditvami (predpostavkami in argumenti), identificiranje vzorčnih zvez, posledičnih relacij, logičnih in nujnih zvez med elementi, itd., pa tudi analiza organizacijskih principov, npr. kako je neko delo organizirano, s kakšne perspektive je zasnovano, kaj bi utegnil biti avtorjev namen, kakšne so avtorjeve predpostavke, koncepcije, ipd.«)
  • na 5. stopnji lestvice se nahaja »sinteza«: (»Primeri sinteze so razvijanje in oblikovanje sporočil, idej, odnosov, izkušenj, udeleževanje v razpravah, upoštevanje različnih mnenj, izpeljava posplošitev, konstruiranje hipotez, zamišljanje načinov za njihovo preverjanje, načrtovanje eksperimentov, izpeljava klasifikacij, modelov, teorij, priporočanje in načrtovanje idejnih rešitev, utemeljevanje odločitev, itd.«)
  • in čisto na vrhu, kar naj bi bil cilj vsakega, ki se kaj uči, se nahaja »vrednotenje«, kot je na primer primerjava z drugim relevantnim podjetjem, poslovnim modelom, delovnim mestom, presoja po danih kriterijih, standardih itd..

Vir: http://www.unisvet.si/index/get-file/uid/ouomvfxdzmcflxftykbrarvkfrqeazoydkypzgcsg

Hvala za branje tega prispevka. Če vam je bil všeč, vas prosim, da ga delite svojim prijateljem, povezavam ali sledilcem na družbenih omrežjih. Morda lahko koristi tudi njim.   

Če želite prejemati obvestila o novih prispevkih, vas vabim, da se prijavite na prejemanje novic. 

Več v zvezi z oblikovanjem osebnih poslovnih modelov se lahko naučite na delavniciUdeležba na delavnici je poleg tega, da vam omogoči pridobitev novih znanj, smiselna tudi zato, ker je priložnost za mreženje in povezovanje. Morda vam bo prav kdo izmed znancev z delavnice pomagal odpreti nova vrata ali postal vaš poslovni partner.

Show Buttons
Hide Buttons